- EAN13
- 9789617164435
- Éditeur
- Založba Pivec
- Date de publication
- 03/11/2022
- Langue
- slovène
- Fiches UNIMARC
- S'identifier
Livre numérique
-
Aide EAN13 : 9789617164435
- Fichier EPUB, libre d'utilisation
- Fichier Mobipocket, libre d'utilisation
- Lecture en ligne, lecture en ligne
18.99
"Glejte tisto požeto ječmenovo njivo! Tam je zdaj posušeno strnišče. To,
vidite, sem jaz. Strnišče. Požeta njiva." Ljudje ne maramo vojn. Ves svet je
proti vojnam. A obenem se te neprestano dogajajo – že od pradavnine. Tudi
literatura je polna zgodb o velikih zavojevalcih in zmagovalcih. Kje so v teh
zgodbah usode najmanjših, najranljivejših, otrok?
Zame so vsekakor otroci največje žrtve vojn, ki jih tako ali tako zakuhajo
večkrat patološki militaristi – odrasli. Otrok ne more razumeti, za kaj gre,
kje so vzroki za nenadno spremembo iz miru v zlo. Otroci bi bili radi z mamo
in očetom, radi bi v miru spali in ne bi bili radi lačni. In da bi jih ne bilo
strah.
Knjiga prinaša devet kratkih zgodb, za katere avtor pravi, da jih je že dolgo
nosil v sebi. Lepe, nekatere pretresljive, celo tragične zgodbe o otrocih v
raznih vojnah in o njihovem trpljenju. Zgodbe so mozaik prvoosebnih pripovedi
... Pripoveduje jih avtor, vsevedni pripovedovalec.
Kljub zahtevni tematiki, ki bralca spravi do solz, knjiga ni v celoti črna ali
pesimistična, ampak ostaja človeška, navsezadnje govori o rojstvu, božiču,
toplem zatočišču družine, pomenu matere, očeta ... To je popisano v teh
zgodbah, ki jih je pisalo življenje. In ki bi jim avtor najraje dal podnaslov
Da se ne pozabi.
Med Partljičevimi zgodbami se prepletajo ganljive podobe otrok s fotografij
Stojana Kerblerja.
vidite, sem jaz. Strnišče. Požeta njiva." Ljudje ne maramo vojn. Ves svet je
proti vojnam. A obenem se te neprestano dogajajo – že od pradavnine. Tudi
literatura je polna zgodb o velikih zavojevalcih in zmagovalcih. Kje so v teh
zgodbah usode najmanjših, najranljivejših, otrok?
Zame so vsekakor otroci največje žrtve vojn, ki jih tako ali tako zakuhajo
večkrat patološki militaristi – odrasli. Otrok ne more razumeti, za kaj gre,
kje so vzroki za nenadno spremembo iz miru v zlo. Otroci bi bili radi z mamo
in očetom, radi bi v miru spali in ne bi bili radi lačni. In da bi jih ne bilo
strah.
Knjiga prinaša devet kratkih zgodb, za katere avtor pravi, da jih je že dolgo
nosil v sebi. Lepe, nekatere pretresljive, celo tragične zgodbe o otrocih v
raznih vojnah in o njihovem trpljenju. Zgodbe so mozaik prvoosebnih pripovedi
... Pripoveduje jih avtor, vsevedni pripovedovalec.
Kljub zahtevni tematiki, ki bralca spravi do solz, knjiga ni v celoti črna ali
pesimistična, ampak ostaja človeška, navsezadnje govori o rojstvu, božiču,
toplem zatočišču družine, pomenu matere, očeta ... To je popisano v teh
zgodbah, ki jih je pisalo življenje. In ki bi jim avtor najraje dal podnaslov
Da se ne pozabi.
Med Partljičevimi zgodbami se prepletajo ganljive podobe otrok s fotografij
Stojana Kerblerja.
S'identifier pour envoyer des commentaires.